Luka Rems

Danes zgodaj zjutraj na stanovanjskem bloku izobesim slovensko zastavo v počastitev praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Ljudje, ki hodijo po ulici pa nekam čudno pogledujejo proti zastavi. Namreč, večina ljudi sploh ne ve, da je 17. avgust državni praznik in, da je izobešanje zastave na državni praznik obveza po zakonu. In danes je bilo kar 99 % stanovanjskih zgradb brez zastave. Že tako je uporaba ob znanih državnih praznikih prej izjema kot pravilo.

Torej, kaj lahko ugotovimo? Poznavanje slovenskih državnih simbolov, praznikov, slovenske zgodovine, geografskih značilnosti je med slovenskimi državljani izredno slabo, še posebej pri mladih (smešenje pred kamerami – glej TV). Mnogim se zatakne pri vprašanjih o največjih jezerih, rekah, vrhovih ter vprašanjih o mejah, narodnih manjšinah in podobno. Dejstvo je, da bi bilo potrebno mlade več učiti o Sloveniji ter jih naučiti spoštovati druge narode in kulture. Imamo skrajne nacionaliste ter na drugi strani skoraj izdajalce. Manjka pa tista zlata sredina. Žal.

P.S. Nekaj osnovnih informacij o Sloveniji dostopnih tudi v sklopu portala lukarems.com – KLIK (strani v delu).

Slovenske gore so neprecenljivo bogastvo in naš ponos. Naša dolžnost je, da jih varujemo ter pustimo našim prihodnjim rodom lep, predvsem pa čist pogled z gore. Slovenija svojo zavezanost k varovanju okolja vedno znova potrjuje. Tako smo letos v Sloveniji imeli največjo enodnevno čistilno akcijo vseh časov. Dodobra smo pospravili smeti ter odstranili ogromno divjih odlagališč, ki črnijo podobo naših gozdov in travnikov. Pa vendar obstajajo posamezniki, ki jim ni mar za naš planet ter brez pomislekov puščajo odpadke kar v naravi. Ne zavedajo se posledič, glavno jim je, da so se brezplačno znebili odpadkov. Podobno je v naših gorah. Vsak planinec bi moral odpadke, ki jih proizvede v planinah odnesti v dolino in jih tam odložiti v zabojnike. Kljub temu pa najdemo ljudi, ki npr. plastenke s pijačo vržejo v ruševje ali pa v prepad.

Da pa bi bile naše gore čimbolj čiste, so se pri podjetju Triglav odločili organizirati veliko poletno čistilno akcijo v naših gorah poimenovano OČISTIMO SLOVENSKE GORE. Na 25. planinskih postajankah so bile nameščene posebne vrečke za odpadke, ki jih je možno 100% reciklirati. Seznam teh postojank si je možno ogledati na spletni strani ocistimogore.si, kjer najdete tudi druge informacije o poletni akciji zavarovalnice Triglav. Čistilna akcija naj bi potekala do konca meseca septembra. Podajte roko k čiščenju naših gora. Pridružite se skupini na Facebooku.

Ne svinjajmo (!) po naši neokrnjeni naravi. Slovenski visokogorski svet je zagotovo eden najlepših predelov Slovenije. Sončni zahodi in vzhodi, neprecenljivi pogledi za vsakega planinca. Ampak tudi ta akcija se bo končala. Ljudje se bomo morali zavedati, da čistilne akcije organiziramo zaradi napačnih ravnan človeka. Spoznati bomo morali kaj nam pomeni zdravo in čisto okolje. Potrebno bo spremeniti odnos do narave. Danes stanje ni rožnato. Potrebno bo veliko, predvsem z mladimi delati na tem področju. Verjamem pa, da bomo ohranili naše gore takšne kot so tudi za naše potomce!

Joško Joras je včeraj ponovno poskusil srečo. Hotel je odstraniti robnike, ki otežujejo dostop z avtomobilom ter zapornico, vendar mu je hrvaška policija to preprečila (kljub nekaterim zagotovilom iz vladnega kabineta, da bo to lahko storil). Sicer so mu uredili “asfaltno klančino“, zapornice pa niso odstranili. Joras se je zato odločil za gladovno stavko, kot pravi bo bral časopise ter pil vodo.

In v tem primeru se skriva dokaz, da je bila podpora arbitražnemu sporazumu pravilna. Vsi vemo kakšno je “stanje quo“, vemo pa tudi, da Hrvatje pod nobenim pritiskom ne bodo popustili. Tudi, če bi Slovenija blokirala Hrvaški odprtje ali pa zaprtje poglavij na poti v EU, se ne bi spremenilo prav nič. In spet smo pri našem nesrečnem sedanjem stanju, za slednjega pa so krivi ljudje na oblasti leta 1991. Dejstvo je, da lahko hrvaške organe iz slovenskega ozemlja prežene samo še razsodba nekega sodišča (v našem primeru arbitražnega tribunala).

Berite dalje

Vsem Slovenkam in Slovencem izrekam čestitke ob dnevu državnosti Republike Slovenije. Bodimo skupaj za večno!

Čuvajmo kot zlato rudo, milo nam domačo grudo!

Včeraj ob 16h uri je Slovenija obstala. Naši nogometaši so v Port Elizabethu v Južnoafriški republiki igrali tekmo z Anglijo in že kmalu prejeli gol. Drugih zadetkov nismo videli. Pa vendar nas bi v osmino finala peljal tudi poraz, a tekma med Alžirijo in ZDA bi se morala končati neodločeno ali pa z zmago Alžirije. In kaj se je zgodilo? Nogometaši Združenih držav Ameriki so dosegli gol in to v zadnji minuti sodnikovega podaljška. Kakšna žalost, razočaranje, obenem pa tudi jeza je zajela vso Slovenijo. Sam se bil osebno zelo nesrečen, saj sem verjel v napredovanje naših. Veliko razočaranje je zajelo tudi naše hrabre nogometaše in našega selektorja Matjaža Keka.

Menim pa, da lahko sedaj žalost, razočaranje in jezo postavimo na stran. Dosegli smo veliko. Spomnite se Maribora in zadetka Dediča proti veliki Rusiji, ki nam je prinesel to svetovno prvenstvo. In ne pozabite, na tem tekmovanju smo dosegli tudi prvo zmago na prvenstvih. Pot do tukaj pa je bila zelo dolga in zahtevna. Velik uspeh se pripravlja dolgo časa, zato pa bodo nove priložnosti že kmalu, saj se bodo pričele kvalifikacije za evropsko prvenstvo na Poljskem in v Ukrajini. Veste, zmaga v športu ima vedno zraven tudi srečo. Mi pa je pogosto nimamo. Trenutek nepazljivosti, zgrešen poskus in že je lahko vse usodno. Vendar pa ima ta reprezentanca velik potencial. Verjamem, da ga bo v prihodnje odlično izkoriščala. Upam, da nam bo kdaj pa kdaj pomagala tudi sreča. Uspeh je tako zagotovljen! Zame so vsekakor junaki, ne glede na to, da se poslavljajo že po predtekmovanju. Na papirju sicer štejejo le zmage, a borbenost in srčna igra meni pomenijo zelo veliko!

SREČNO SLOVENIJA!

Slovenski narod je dokazal, da se zna pravilno odločiti, ko je to potrebno. In tokrat je bilo tako. Nismo nasedli opoziciji, ki je z lažmi in zavajanjem nastopala proti arbitražnemu sporazumu. Rezultat referenduma se glasi: ZA je glasovalo 51,49% volivcev, proti pa jih je bilo 48,51%. Volilna udeležba je bila 42,36%.

Po razglasitvi rezultatov so opozicijski voditelji začeli razglašati, da je to poraz za Slovenijo, da bomo za to plačali visok račun. Tudi veliko Slovencev tako meni, med drugim podpornike arbitražnega sporazuma označujejo za izdajalce in hlapce. Pravijo, tujega nočemo, svojega ne damo. Noben drug ne more odločati o naši zemlji, samo mi Slovenci lahko. Pa imajo prav?

Pojdimo po vrsti.

1. To nikakor ni poraz Slovenije. Je zmaga, ki nam bo zagotovila pravično mejo, trajen mir in sožitje. To pa si želimo vsi, kajne? S tem nismo določili meje, ampak le način reševanja meje in govoriti o kakršni koli izgubi je brezpredmetno ter zavajujoče. Da je arbitražni sporazum dober, sem že pisal, več si preberite tukaj ter tukaj. Dejstvo pa je, da imamo ogromno argumentov, dokazov, zgodovinskih okoliščin in podobnih reči s katerimi bomo dosegli pravično rešitev. Aribtraža ni nek kompromis, je odločitev sodnikov na podlagi dokazov. In mi jih imamo. Torej, zakaj strah? Ena od trditev je bila, da Slovenija s tem preveč tvega. Res je, da tvega nekaj, ne pa veliko. Tveganje pa moramo sprejeti, kajti v to so nas prisilile napake v preteklosti. In s tem jih bomo skušali popraviti. Najpomembnejše pa je, da bo arbitražno sodišče določilo stik slovenskih voda z mednarodnimi. Tukaj ni dilem, to morajo storiti, ker je tako zapisano v sporazumu.

Berite dalje

Danes smo videli še zadnje televizijsko soočenje okoli arbitražnega sporazuma. Referendum bo torej v nedeljo in ljudje bomo pred težko nalogo. O tem sem si izoblikoval mnenje in se odločil, da ga delim z vami. Sem ZA arbitražni sporazum. Naj povem, da nisem član nobene stranke, sem pa človek s širokotnim pogledom na aktualno dogajanje.

Razlogi zakaj glasovati ZA potrditev arbitražnega sporazuma:

• Čas je. Mejni spor se vleče od osamosvojitve obeh držav, v tem času pa nismo dosegli nobenega dogovora. Slovenija je ob osamosvojitvi enostavno pozabila na danes sporne točke in jih prepustila Hrvatom. Tukaj je bila velika napaka in sedaj se nam ta napaka vrača. In naš cilj mora biti, da to napako popravimo. Z arbitražo.
• Ugoden sporazum. Sporazum je za Slovenijo ugoden v več pogledih. Vračamo se na 25.6.1991, kar pomeni, da vse kar se je zgodilo po tem datumu ne velja. V sporazumu je tudi pravičnost ter upoštevanje zgodovinskih okoliščin ter dobrososedskih odnosov. In najpomembnejše: Zagotovljen nam je stik Slovenije z odprtim morjem. Mar menite, da bo Hrvaška še kdaj na to pristala?
• Ne želimo sedanjega stanja. Za nas je trenutno zelo neugodno. Po mirni poti lahko našo zemljo dobimo nazaj le s pomočjo tretjega. Arbitraža pa je ena od teh možnosti.
• Pogled naprej. Z rešitvijo meje bomo zaprli še zadnje boleče poglavje okoli naših mejah. Urejene meje so ključ dobrega prijateljstva ter sodelovanja. S tem bomo zagotovili tudi stabilnost regije.
• Ni boljših alternativ. Opozicija nam ponuja razne alternative. Pa so realne? Dvostranski pogovori ne pridejo v poštev, saj Hrvaška ne bo pristala na naše vitalne interese. Sodišče v Haagu ravno tako ni dobra izbira, saj se drži izključno strogo določenih pravil itd. Arbitraža pa je bolj fleksibilna in ugodna za nas.
• Gospodarstvo. Slovenija in Hrvaška imata izjemno gospodarsko sodelovanje. Z urejeno mejo ga bomo le okrepili.
• Za Slovenijo! Smo majhna država, zato je za nas to zelo pomembno. Sami bomo težko kaj dosegli. Zato moramo verjeti v ugledne institucije ter sodnike in biti moramo samozavestni. Na naši strani so dokazi. In dokazali bomo kaj je naše.

Berite dalje

Do referenduma na katerem bomo odločali o usodi arbitražnega sporazuma s sosednjo Hrvaško (besedilo v slovenščini na voljo tukaj) nas loči le še nekaj več kot 7 dni. Javno prepričevanje tako zagovornikov in nasprotnikov je na vrhuncu, obtoževanje izdaje in laganja pa tudi. Namen tega članka je olajšati ljudem odločitev o tem kako naj glasujejo. Torej, ZA ali PROTI? Kot prvo pa vsem svetujem branje arbitražnega sporazuma (povezava zgoraj!). Tukaj je treba poudariti, da velja za arbitre izključno besedilo v angleščini, poleg tega pa so brezpredmetne vse enostranske izjave, kar sta potrdila tudi veleposlanika ZDA in Švedske v Sloveniji.

Prvič… Slovenija in Hrvaška bosta po arbitražnem sporazumu ustanovili arbitražno sodišče. Vsaka izmed držav bo izbrala po enega lastnega arbitra, predsednika ter še dva arbitra pa bosta ravnotako izbrali sodelojoči državi, vendar skupno. Če to ne bo mogoče, bo to storil predsednik meddržavnega sodišča v Haagu. Tukaj vse v redu, kajne?

Potem pa zelo pomembno področje. Naloge arbitražnega sodišča so:

1. (3. a) določiti mejo na kopnem in morju med Slovenijo in Hrvaško po mednarodnem pravu
2. (3. b) določiti stik (junction) Slovenije z odprtim morjem po mednarodnem pravu z upoštevanjem načela pravičnosti, dobrososedskih odnosov (upoštevajoč vse relevantne in zgodovinske okoliščine)
3. (3. c) določiti režim za uporabo ustreznih morskih območji po mednarodnem pravu z upoštevanjem načela pravičnosti, dobrososedskih odnosov (upoštevajoč vse relevatne in zgodovinske okoliščine)

Berite dalje

Nekaj dni nazaj sem si želel ogledati pustno Piramido z dne 16.2.2010. Seveda sem se odpravil na multimedijski center rtvslo.si in v avdio / video dal poiskati oddajo. In kaj ugotovim? Na voljo so bile vse ostale Piramide, razen pustne ni bilo! Mislil sem, da se je dogodila napaka, zato sem pisal na MMC. Odgovor pa me je šokiral:

Spoštovani!

Navodilo, da pustna oddaja Piramide ne sme biti objavljena, je prišlo s strani odgovornega urednika razvedrilnega programa.

Lep pozdrav, MMC.

Le zakaj odgovorni urednik ne dovoli objave? Podobno se je zgodilo s Piramido v kateri je sodeloval Zmago Jelinčič Plemeniti že nekaj časa nazaj.

Še nekaj dni nas loči od novega “svežega” leta 2010. To bo tudi začetek novega desetletja. Naj bo bolj prijazno, kot je bilo to.

Vsem Slovenkam in Slovencem želim prijetno, lepo in polno dobrih trenutkov novo leto 2010 – naj se vam uresničijo vse želje!

Ko se leto konča

še ni konec sveta,

zato vam zdaj sreče

tri polne vreče,

nobene bolezni

razen ljubezni

in duha pokončnost

želimo v neskončnost.