Luka Rems

Joško Joras je včeraj ponovno poskusil srečo. Hotel je odstraniti robnike, ki otežujejo dostop z avtomobilom ter zapornico, vendar mu je hrvaška policija to preprečila (kljub nekaterim zagotovilom iz vladnega kabineta, da bo to lahko storil). Sicer so mu uredili “asfaltno klančino“, zapornice pa niso odstranili. Joras se je zato odločil za gladovno stavko, kot pravi bo bral časopise ter pil vodo.

In v tem primeru se skriva dokaz, da je bila podpora arbitražnemu sporazumu pravilna. Vsi vemo kakšno je “stanje quo“, vemo pa tudi, da Hrvatje pod nobenim pritiskom ne bodo popustili. Tudi, če bi Slovenija blokirala Hrvaški odprtje ali pa zaprtje poglavij na poti v EU, se ne bi spremenilo prav nič. In spet smo pri našem nesrečnem sedanjem stanju, za slednjega pa so krivi ljudje na oblasti leta 1991. Dejstvo je, da lahko hrvaške organe iz slovenskega ozemlja prežene samo še razsodba nekega sodišča (v našem primeru arbitražnega tribunala).

Berite dalje

Do referenduma na katerem bomo odločali o usodi arbitražnega sporazuma s sosednjo Hrvaško (besedilo v slovenščini na voljo tukaj) nas loči le še nekaj več kot 7 dni. Javno prepričevanje tako zagovornikov in nasprotnikov je na vrhuncu, obtoževanje izdaje in laganja pa tudi. Namen tega članka je olajšati ljudem odločitev o tem kako naj glasujejo. Torej, ZA ali PROTI? Kot prvo pa vsem svetujem branje arbitražnega sporazuma (povezava zgoraj!). Tukaj je treba poudariti, da velja za arbitre izključno besedilo v angleščini, poleg tega pa so brezpredmetne vse enostranske izjave, kar sta potrdila tudi veleposlanika ZDA in Švedske v Sloveniji.

Prvič… Slovenija in Hrvaška bosta po arbitražnem sporazumu ustanovili arbitražno sodišče. Vsaka izmed držav bo izbrala po enega lastnega arbitra, predsednika ter še dva arbitra pa bosta ravnotako izbrali sodelojoči državi, vendar skupno. Če to ne bo mogoče, bo to storil predsednik meddržavnega sodišča v Haagu. Tukaj vse v redu, kajne?

Potem pa zelo pomembno področje. Naloge arbitražnega sodišča so:

1. (3. a) določiti mejo na kopnem in morju med Slovenijo in Hrvaško po mednarodnem pravu
2. (3. b) določiti stik (junction) Slovenije z odprtim morjem po mednarodnem pravu z upoštevanjem načela pravičnosti, dobrososedskih odnosov (upoštevajoč vse relevantne in zgodovinske okoliščine)
3. (3. c) določiti režim za uporabo ustreznih morskih območji po mednarodnem pravu z upoštevanjem načela pravičnosti, dobrososedskih odnosov (upoštevajoč vse relevatne in zgodovinske okoliščine)

Berite dalje

Slovenski košarkarji so se prvič v zgodovini naše države uvrstili v polfinale evropskega prvenstva v košarki na Poljskem. V četrtfinalnem obračunu so premagali Hrvate (67:65). Še zdaleč pa ni bilo tako lahko, kot bi marsikdo pričakoval. Naši so začeli slabo in odigrali slabo prvo četrtino in zaostajali za Hrvati, v drugem polčasu so omilili zaostanek in na koncu dobili “darilo” tehnično napako Popovića. Oba prosta meta sta bila zadeta, nato pa še trojka Erazma Lorbka. In tako smo zaostajali le še čisto malo. V zadnji četrtini pa smo igrali odlično, dobivali smo skoke in igrali dobro v obrambi (sicer napad ni bil toliko učinkovit). Zadnji odločilen met v zadnjem napadu Slovenije pa je dosegel Boštjan Nachbar in to v zadnji sekundi. Res pohvale našim fantom, predvsem Jaki Lakoviču, ki je na igrišču prebil vseh 40 minut in vedno odličnemu Erazmu Lorbku, ki je nanizal 27 točk in 8 skokov. Danes tako igramo v polfinalu s Srbi (slednje smo že premagali na tem prvenstvu, samo to sedaj ni pomembno). Seveda so naši utrujeni, vendar verjamem v njih. Slovenci zmoremo vse!

Berite dalje

Med preživljanjem dopusta na otoku Pagu na Hrvaškem sem v Novalji naletel na nekoliko nenavaden prizor. Sicer na prepovedanem mestu za parkiranje, vendar popolnoma ne motečem za ostale so tovornjaki za odvoz avtomobilov avtomobile odvažali kakor hitro je mogoče in pisali kazni. Zato so uporabili kar dva vozila za odvoz. Še preden so odpeljali avtomobil so vsakega slikali, nato pa z zaseženim vozilom odšli. Delavci, ki so to opravljali in tisti, ki je fotografiral so bili čisto normalno oblečeni in niso imeli kakšne posebne uniforme. Predvsem pa me je zbodlo v oči, da so odpelalji predvsem vozila Slovencev in ostalih gostov, medtem ko se hrvaške pustili pri miru. Le kako so se počutili tisti, ki so ostali brez vozila med preživljanjem dopusta na morje.

Namesto, da bi bili veseli turistov, pa rajši nagajajo. Kjub temu, da je sicer tam parkiranje prepovedano, avtomobili niso motili ničesar. Za ogled ostalih fotografij klikni preberi več.

Berite dalje